Slovenija po pokrajinah
Slovenijo lahko razdelimo na več načinov. Mi jo delimo na osem pokrajin.
Majhna država z veliko pokrajinami.
Na fotografiji: Solčavska panoramska cesta
Trasa Nº182, Štajerska
Od vasi do vasi, po mirnih cestah in makadamih, skoraj vedno malo gor ali malo dol. Pokrajina, hrana in narečje se spremenijo hitreje, kot bi pričakovali.
Vse štiri so le nekaj ur vožnje narazen.
Vsaka pokrajina ima svoj značaj. Izberite eno in poglejte, po čem je znana in katere trase vas tam čakajo.
Meje: Geodetska uprava Republike Slovenije, Register prostorskih enot (statistične regije), stanje 11. 10. 2026, CC BY 4.0. Statistične regije smo združili v pokrajine, meje pa poenostavili.
Slovenijo lahko razdelimo na več načinov. Mi jo delimo na osem pokrajin.

Gorenjska je Slovenija z razglednic, na kolesu pa jo najbolje spoznate stran od glavnih cest. Bled in Bohinj privabita največ obiskovalcev, a pokrajina je veliko več kot dve jezeri: polja in majhne vasi, nad katerimi se dvigajo Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Prevladuje cestno kolesarjenje, od mirnih dolinskih cest do vzponov, kot je Vršič, ne manjka pa makadama na Pokljuki in Jelovici ter strmih gozdnih poti za gorsko kolo. Vsak najde nekaj zase.
Vse trase v pokrajini
Od visokogorja do morja v eni pokrajini. Na severu, v Posočju, ceste sledijo Soči, nad dolino pa se vzpenjajo na visoke prelaze, tudi na Mangartsko sedlo, kamor vodi najvišja cesta v Sloveniji. Južneje se odprejo Goriška brda, Vipavska dolina in Kras, s sredozemskim podnebjem in italijanskimi vplivi. Tu se sezona začne zgodaj in konča pozno, le burja zna kakšen dan vožnjo otežiti. V slovenski Istri pa vas po nekdanji ozkotirni železnici popelje Parenzana.

Pokrajina krasa in velikih gozdov. Reke tu poniknejo v podzemlje, polja ob deževju zalije voda, Cerkniško jezero pa je del leta jezero, del leta travnik. Po gozdovih Javornikov in Snežnika ter čez Bloško planoto vodijo dolge, mirne makadamske ceste, zato je Notranjska ena najlepših pokrajin za gravel. Tudi asfaltne ceste so tu mirne, z malo prometa.
Vse trase v pokrajini
Osrednjeslovenska leži v samem središču Slovenije in je odlično izhodišče za raziskovanje v vse smeri. Na severu se dviga proti Kamniško-Savinjskim Alpam, na jugu se razprostira Ljubljansko barje, na zahodu Polhograjsko hribovje, vmes pa je veliko gozdnih in poljskih makadamov, kot nalašč za gravel. Na daljši vožnji ste hitro na Gorenjskem, Dolenjskem ali Notranjskem. Po vožnji vas čaka Ljubljana, kjer lahko izbirate med stojnicami s hrano ob tržnici in vrhunskimi restavracijami.
Vse trase v pokrajini
Kolesarsko ena najbolj raznolikih pokrajin v Sloveniji. Ob Dravi in Savinji se raztezajo ravna polja z mirnimi cestami, na vzhodu in jugu se vrstijo vinorodne gorice s kratkimi, a strmimi klanci, Pohorje pa ponuja dolge gozdne vzpone, makadame in gorskokolesarske poti. Na zahodu se pokrajina dvigne v Alpe. Med vožnjo nikoli niste daleč od turistične kmetije ali vinotoča, kjer se lahko ustavite na malico.
Gozdnata, hribovita pokrajina ob avstrijski meji, kjer se stikajo doline Drave, Meže in Mislinje. Ob Dravi teče Dravska kolesarska pot, ki prihaja iz Avstrije, v hribih nad dolinami pa so dolgi vzponi in mirne gozdne ceste. Pod Peco se lahko z gorskim kolesom zapeljete celo skozi rove nekdanjega rudnika.
Trase v tej pokrajini še pripravljamo.

Najbolj ravna pokrajina v Sloveniji: široka polja, obrežni gozdovi ob Muri in štorklje na dimnikih. Na severu se dviga gričevje Goričkega, na jugu Lendavske gorice. Klancev je malo, mirnih cest in kolesarskih poti pa veliko, nekatere vodijo tudi čez mejo v Avstrijo in na Madžarsko. Prekmurje je kot narejeno za e-kolo in dolge, sproščene dneve.
Vse trase v pokrajiniGričevje ob reki Krki, vinogradi cvička in veliko majhnih vasi. Dolenjska je mirna pokrajina z malo prometa, ceste pa se vijejo med zidanicami, gradovi in samostani. V gozdovih Gorjancev in Kočevskega Roga je veliko makadamskih poti. Na jugu, ob Kolpi, leži Bela krajina, kjer se poleti po vožnji lahko tudi okopate.
Trase v tej pokrajini še pripravljamo.
Glavna sezona traja od aprila do oktobra. Spomladi in jeseni so najlepše nižine in gorice, poleti visoke ceste v Alpah.
marec – maj
Prve ozelenijo nižine na vzhodu in Primorska. Ceste na alpske prelaze so pogosto zaprte do maja, v visokogorju je še sneg.
junij – avgust
Čas za Alpe, ko so odprte ceste na Mangart in Vršič. Ob vročini je prijetneje v gozdu, v gorah ali ob jezerih in rekah, kjer se lahko vmes okopate.
september – november
Za mnoge najlepši čas na kolesu. Dnevi so prijetno sveži in mirni, v goricah je trgatev, na cestah manj prometa, svetloba pa je mehka.
december – februar
Dnevi so kratki, nižine mrzle in pogosto v megli, gore pod snegom. Za kolo so najprijaznejši sončni dnevi na Primorskem.
Glavne ceste so ob koncih tedna in poleti prometne, lokalne pa ozke in večinoma mirne.
V gozdu je kolesarjenje dovoljeno po gozdnih cestah in posebej označenih poteh. Gozdne vlake in planinske poti niso namenjene kolesu, razen kjer je to označeno.
Za kolesarje, mlajše od 18 let, je čelada obvezna. Ponoči in ob slabi vidljivosti potrebujete luč spredaj in zadaj, priporočamo jih tudi v predorih.
Kolo lahko z doplačilom prepeljete na vlakih Slovenskih železnic, ki imajo prostor za kolesa. Poleti so ta mesta hitro zasedena. Trase z začetkom na postaji najdete pod oznako Javni prevoz.
Voda iz pipe je pitna skoraj povsod. Marsikje kuhajo domače, a veliko gostiln ima en dan v tednu zaprto, turistične kmetije pa so pogosto odprte le ob koncih tedna. Gostilne, kmetije in okrepčevalnice so na zemljevidu vsake trase označene posebej.
Vse naše trase so primerne tudi za e-kolo.
Vsaka trasa je terensko preverjena, fotografsko dokumentirana in pripravljena za vožnjo.
Objavimo le trase, ki bi jih priporočili prijateljem. In zapišemo vse, kar bi jim povedali pred odhodom.
Preden traso objavimo, jo prevozimo, fotografiramo in zapišemo, kaj vas čaka na poti.
Mirna lokalna cesta, lepa makadamska pot in kolesarska steza imajo pri nas prednost pred glavno cesto, tudi če gredo malo naokoli.
Za vsako traso pokažemo višinski profil, kje je asfalt in kje makadam ter v katerih mesecih je najlepša. Na zemljevidu označimo gostilne, počivališča, znamenitosti in železniške postaje.
Datoteka GPX za vašo napravo ter povezavi na Komoot in Stravo. Brezplačno.
Zapore, nove povezave, zaprte gostilne: ko izvemo, posodobimo opis in zemljevid.

Tako izgleda vsaka naša trasa. Na primer Nº184 Ptuj – Haloze.
Od aprila do oktobra. Od junija do septembra so primerne vse naše trase, marca in novembra predvsem nižinske trase na Štajerskem, okoli Ljubljane in na Primorskem.
Zelo. Vse naše trase so primerne tudi za e-kolo. Ravnine v Prekmurju in ob Dravi so za e-kolo še posebej prijazne, v gorah pa vam e-kolo olajša dolge vzpone.
To so trase s kategorijo Družinska. Večinoma so kratke in, kolikor se le da, odmaknjene od prometa.
Da, na vlakih Slovenskih železnic, ki imajo prostor za kolesa, z doplačilom za kolo. Trase, ki jih lahko začnete na železniški postaji, imajo oznako Javni prevoz in svojo različico za Komoot in Stravo.
Da. Vsako traso lahko brezplačno prenesete kot GPX ali jo odprete v Komootu in Stravi.
Datoteko GPX prenesete na strani trase in jo uvozite v aplikacijo na telefonu (na primer BikeGPX, Komoot ali Strava), v aplikacijo svoje ure (Garmin Connect, Suunto) ali v kolesarski računalnik (Garmin Edge, Wahoo, Hammerhead). Na napravi nato izberete traso in ji sledite, tudi brez mobilnega signala. Datoteka vsebuje tudi točke ob poti, kot so gostilne in znamenitosti, ki jih kolesarski računalniki prikažejo ob trasi. Podrobna navodila najdete na vsaki trasi pod Kako uporabljati .gpx?