Domov › Vse trase › Visit Gorice - Lenart, Sveta Ana
Visit Gorice - Lenart, Sveta Ana
Kolesarska pot · Štajerska · Treking, Cestna
- Dolžina
- 28 km
- Višinski metri
- 420 m
- Trajanje
- ~2 h
- Težavnost
- srednje težka
- Regija
- Štajerska
- Tip poti
- Treking, Cestna
- Podlaga
- asfalt 28 km
- Primerno za
- E-kolo, MTB, Gravel, Treking, Cestno
Krožna kolesarska pot nas popelje na sever Slovenskih goric in skozi doline na drugi strani nazaj v Lenart. Trasa poteka po neprometnih lokalnih cestah, kjer se zvrstijo razgledi na vinorodne griče in domačije. Vmes nas čakata dva strma klanca, sicer pa je vožnja prijetna in tehnično nezahtevna. Kot nalašč za vikend izlet.
Točke ob poti
Lenart
0 km

Lenart
Kolesarjenje začnemo v Lenartu in gremo v smeri proti severu skozi Zgornje Žerjavce in Žice. Vozimo se po kolesarski stezi, ki je na nekaterih delih fizično ločena od ceste. Spremljajo nas razgledi na polja in naravo.

Sveta Ana
Po daljšem vzponu prispemo v Sv. Ano, najbolj vzhodni del trase in najvišjo točko poti. Trško jedro je urejeno, na griču nad njim pa stoji baročna cerkev sv. Ane, ki so jo zgradili med letoma 1693 in 1705. Z grebena se ob jasnem vremenu razgled odpre na Pohorje pa vse do bližnje avstrijske meje. Tu se splača za hip ustaviti.

Luteranski britof
Nedaleč stran od Sv. Ane stoji nenavadna in malo poznana znamenitost, evangeličansko pokopališče v Zgornji Ščavnici, ki ga domačini imenujejo »Luteranski britof«. Nastalo je leta 1931, ko je Štefan Kočar daroval zemljo evangeličanski skupnosti, da je lahko svoje pokojne pokopala dostojno. Ohranjenih je še petnajst grobov z železnimi in kamnitimi nagrobniki, ob njih pa stojita leseno razpelo in zvonik.

Žitence
15 km

Spust skozi Gasteraj
Po grebenu nas pot popelje preko Ledinka in se začne postopoma spuščati. Sledijo Žitence ter Zgornji in Srednji Gasteraj. Odpre se tipična pokrajina Slovenskih goric, z vinogradi na pobočjih in posameznimi kmetijami na slemenih.

Jurovski Dol
Spust nas pripelje v Jurovski Dol, mirno vasico z bogato dediščino. V središču stoji gotska cerkev sv. Jurija, ki se v virih prvič omenja že leta 1324, sedanja stavba pa je iz leta 1501. Pozornost vzame renesančni portal, znotraj pa sta dve baročni kapeli z oltarji znamenitega kiparja Jožefa Holzingerja.

Zaključek
Iz Jurovskega Dola se pot obrne proti vzhodu in nas po krajšem ravninskem odseku pripelje nazaj v Lenart, kjer kolesarjenje zaključimo.

Konec poti
Vrnemo se na izhodišče. Pred odhodom si lahko privoščimo prigrizek ali kavo v središču ali pa raziščemo bližnje vinske kleti in domačije.
Na poti
Kraji
Lenart (0 km), Zgornji Žerjavci (2 km), Krivi Vrh (8 km), Kremberk (9 km), Sveta Ana (9 km), Zgornja Ščavnica (10 km), Ledinek (15 km), Žitence (15 km), Spodnja Velka (17 km), Zgornji Gasteraj (19 km), Malna (22 km), Jurovski Dol (23 km)
Hrana in pijača
- Didaktična kmetija pri Fridi (7 km od izhodišča): Ekološka in didaktična kmetija družine Ruhitel z Zgornje Ročice slovi po polstenju iz naravne volne, za katerega je gospodar Franc prejel uradni naziv priznanega rokodelca. V prostoru Dediščina obiskovalcem v živo predstavijo tradicionalno obdelavo lanu in samooskrbno kmečko življenje.
- Vinarstvo Hafner (8 km od izhodišča): Družinsko vinarstvo Hafner v zaselku Krivi Vrh letno napolni okoli 30.000 steklenic vrhunskih vin iz lastnih vinogradov na sončnih legah Sv. Ane. Posebnost njihove kleti je avtohtona Ranina, sorta, ki uspeva le na zelo ozkem območju Slovenskih goric od Lenarta do Apač in jo gojijo le še redki vinarji.
- Gostilna Eder (9 km od izhodišča): Gostilna v središču Sv. Ane deluje od leta 1949, družina Eder pa jo vodi že v tretji generaciji od leta 1972. Ponuja tradicionalno slovensko kuhinjo, jedi z žara in lastna vina iz dveh hektarjev domačih vinogradov.
- Čajnica Kolarič (9 km od izhodišča): Čajnica družine Kolarič je urejena v zeliščni zemljanki sredi obsežnega vrta s mnogimi zdravilnimi rastlinami in dišavnicami. Obiskovalcem prikazujejo postopke nabiranja in sušenja zelišč ter ponujajo sveže pripravljene čaje, tinkture, sirupe in mazila.
- Domačija Kapl (16 km od izhodišča): Sredi vinogradov v Dražnem Vrhu stoji 170 let stara cimprača, zaščitena kot etnološki spomenik. Pri Kaplovih še vedno pečejo slovenjegoriško gibanico po starem receptu, za obiskovalce pa pripravljajo tudi delavnice peke.
- Gostilna Špindler (23 km od izhodišča): Gostilna Špindler stoji v trškem jedru Jurovskega Dola, ob cerkvi sv. Jurija. Streže dnevne malice in jedi po naročilu, sprejema pa tudi zaključene skupine.
Voda in počitek
- E-polnilnica (9 km od izhodišča): Polnilnica za električna kolesa, kjer lahko med postankom napolnite baterijo.
- E-polnilnica (23 km od izhodišča): Polnilnica za električna kolesa, kjer lahko med postankom napolnite baterijo.
- E-polnilnica (23 km od izhodišča): Polnilnica za električna kolesa, kjer lahko med postankom napolnite baterijo.
Znamenitosti
- Cerkev sv. Lenarta (0 km od izhodišča): Cerkev sv. Lenarta, po kateri je kraj dobil ime, se prvič omenja leta 1196, današnja poznogotska stavba pa je bila zgrajena v letih 1515–1518. Čaščenje sv. Lenarta, zavetnika živine in rešitelja jetnikov, so v te kraje verjetno prinesli furmani, ki so po stari trgovski poti med Panonijo in Trstom vozili s konji.
- Sveta Ana (trško jedro, razgledna točka) (9 km od izhodišča): Sveta Ana leži na vzpetini ob severnem robu Slovenskih goric in slovi kot ena najlepših razglednih točk regije. Z griča pri trškem jedru in baročni cerkvi sv. Ane se ob jasnem vremenu razgled odpre proti Pohorju in vse do bližnje avstrijske meje.
- Luteranski britof (12 km od izhodišča): Skrita znamenitost le streljaj od Sv. Ane. Evangeličansko pokopališče v Zgornji Ščavnici je nastalo leta 1931, ko je Štefan Kočar daroval zemljo luteranski skupnosti, da bi svoje pokojne lahko pokopala dostojno. Ohranjenih je še petnajst grobov z železnimi in kamnitimi nagrobniki, ob njih pa stojita leseno razpelo in zvonik.
- Jurovski Dol (23 km od izhodišča): Jurovski Dol je slikovito naselje v osrčju Slovenskih goric, kjer se med gričevnatimi vinogradi in sadovnjaki dviga baročna cerkev sv. Jurija; kraj slovi po bogati kulturni dediščini, pristnem štajerskem gostoljubju ter miru, ki ga dopolnjujejo lokalne prireditve in vinska tradicija.